Odvajanje in čiščenje odpadnih voda

JP Komunala d.o.o. Mozirje je na območju občin Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno in Luče izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Kanalizacijski sistem povezuje občine Mozirje, Nazarje in Rečico ob Savinji, medtem, ko imata občini Ljubno in Luče vsaka svoj sistem. V zadnjih letih so vse občine pospešeno obnavljale in dograjevale kanalizacije in čistilne naprave.

ODVAJANJE FEKALNE ODPADNE VODE:

JP Komunala d.o.o. Mozirje ima v najemu in upravljanju 4 kanalizacijske sisteme in obsegajo približno 70 km omrežja. Skupna dolžina kanalizacije, ki jo imamo v upravljanju po posameznih občinah je naslednja:

Na kanalizacijskih sistemih je 9 črpališč:
Občina Mozirje: črpališče Loke 1, črpališče Loke 2, črpališče Šolska ulica
Občina Rečica ob Savinji: črpališče Markelj, črpališče Sp. Rečica
Občine Ljubno: črpališče Juvanje, črpališče Radmirje, črpališče Ljubno
Občina Luče: črpališče Krnica

Vzdrževanje kanalizacijskega omrežja in črpališč se izvaja tedensko s pregledi in čiščenjem črpalk, jaškov, črpališč, ... Deratizacija kanalizacijskega omrežja se izvaja redno 2x letno zaradi zatiranja glodavcev, v primeru zaznave porasta pa se izvede izredna deratizacija.

ČIŠČENJE FEKALNE ODPADNE VODE:

Čiščenje odpadne fekalne vode poteka v 3 čistilnih napravah, ki so obnovljene in delujejo skladno z zahtevami veljavne zakonodaje.

ČN MOZIRJE

Na čistilni napravi Mozirje je v letu 2016 izvedena rekonstrukcija s primarnim mehanskim in sekundarnim biološkim čiščenjem komunalnih odpadnih voda. Kapaciteta ČN znaša 6000 populacijskih ekvivalentov (v nadaljevanju PE). Odvečno biološko blato, ki nastaja v procesu čiščenja odpadne vode, se pred odvozom dehidrira. Prispevno območje ČN zajema sledeča naselja: Mozirje, Loke, Nazarje, Prihova, Rečica (delno), Šentjanž (delno), Varpolje, Nizka in Spodnja Rečica. Poleg tega so upoštevane tudi odplake iz greznic (septičnih jam) in muljev iz malih čistilnih naprav. Odpadne vode se zbirajo in vtekajo na ČN preko mešanega kanalizacijskega sistema. ČN je razdeljena v tri sklope čiščenja odpadne vode. Prvi sklop predstavlja mehansko predčiščenje, drugi sklop biološko čiščenje, tretji sklop pa obdelavo odvečnega blata. Iztok biološko očiščene odpadne vode iz ČN je v vodotok Savinje. Na iztočnem kanalu (znotraj platoja ČN) je postavljen tudi merilni jašek.

V letu 2021 in 2022 je bila izvedena nadgradnja dehidracije odvečnega mulja saj je bil star dehidracijski stroj (tračna preša) zastarela in dotrajana. Z nadgradnjo dehidracije se je omogočil sprejem odvečnega mulja iz bližnjih čistilnih naprav (Ljubno in Luče), malih čistilnih naprav in obdelavo linije mulja do primerne suhosti v vseh letnih časih.

OPIS TEHNOLOGIJE ČIŠČENJA

Primarno (mehansko) čiščenje:

Črpališče: Surova odpadna voda vteka preko vstopnega jaška do pretočnega bazena na grobe grablje s kompaktorjem in nato v črpališče, ki je povezano z izravnalnim bazenom (368,7 m3). Za zaščito bazenov proti stoletnimi vodami (kota +327,12) sta zadrževalni bazen skupaj z bazenom za sprejem grezničnih vsebin, pretočnim bazenom in prelivnim bazenom nadvišane za 0,85 m (kota +327,59). Pred grobimi grabljami je nameščena zapornica z elektromotornim pogonom, ki lahko zapre dotok v ČN. V objektu črpališča se nahajata dve potopni črpalki (ena obratuje, druga je v pripravljenosti). Potopni črpalki prečrpavata surovo odpadno vodo na kompaktno napravo za mehansko predčiščenje. Črpalki sta opremljeni s frekvenčnim pretvornikom in se krmilita glede na višino vode v črpališču. Merilnik pretoka pred mehanskim predčiščenjem zagotavlja dodatno varnost pred preobremenitvijo mehanske stopnje čiščenja. Varovanje pred suhim tekom je urejeno z nivojskim stikalom.

Kompaktna naprava za mehansko čiščenje: Surova odpadna voda se iz črpališča 1 črpa na kompaktno napravo katere namen je mehansko čiščenje odpadne vode. V kompaktni napravi mehanskega čiščenja se nahajajo fine grablje, lovilnik peska in lovilnik maščob in olja, ki iz odpadne vode, preden ta steče na biološko stopnjo čiščenja, izločujejo pesek, naplavine ter maščobe in olja. Izločeni material se skladišči ločeno v kontejnerjih. Mehansko očiščena odpadna voda teče gravitacijsko na biološko stopnjo za nadaljnjo obdelavo.

Postaja za sprejem grezničnih vsebin: Komunalna čistilna naprava Mozirje je opremljena tudi s postajo za sprejem grezničnih vsebin. Septične vsebine iz grezničnih jam so pripeljane s tovornjakom od koder se jih prečrpa v kompaktno napravo. V kompaktni napravi se trdni delci zadržijo na situ. Trdni delci se skompaktirajo in odcedijo, od koder se jih transportira v premični kontejner za ostanke grezničnih delcev. Tekoči del septičnih odplak se gravitacijsko izteka iz kompaktne naprave v bazen za sprejem grezničnih vsebin, od koder se prečrpava na nadaljnjo obdelavo.

Sekundarno (biološko) čiščenje:

Skundarno čiščenje je zasnovano po principu procesa z razpršeno in pritrjeno biomaso za odstranjevanjem dušikovih spojin. Biološki del čiščenja odpadne vode delimo na naslednje stopnje: 1. stopnja - denitrifikacija, 2. stopnja – prva stopnja nitrifikacije, 3. stopnja – druga stopnja nitrifikacije in sedimentacija oz. posedanje. Za zaščito bazenov proti stoletnimi vodami (kota +327,12) so zunanje stene denitrifikacijskega in nitrifikacijskega bazena 1. stopnje nadvišana za 1,12 m (kota +327,33). Režimi čiščenja v bazenih se med seboj razlikujejo: v denitrifikacijskem bazenu se voda meša samo s pomočjo potopnih mešal, medtem ko se odpadna voda v nitrifikacijskem bazenu prezračuje. Za mešanje in prezračevanje v nitrifikacijskem bazenu skrbi kisik, ki se pod tlakom vpihuje v mešano tekočino s pomočjo strip aeratorjev za vpihovanje drobnih mehurčkov, ki omogočajo optimalno koncentracijo kisika. Kisik za biološko čiščenje se proizvaja s pomočjo treh rotirajočih puhal (eno za 1. stopnjo nitrifikacije in dve za 2. stopnjo nitrifikacije, od teh je eno puhalo v pripravljenosti). Puhali sta avtomatizirani ter opremljeni s frekvenčnim pretvornikom, kar pomeni, da je njuno obratovanje odvisno od ravni kisika v nitrifikacijskem bazenu, ki se meri z zveznim merilnikom koncentracije raztopljenega kisika. Odpadna voda nato odteka v lamelni usedalnik, kjer se aktivno blato loči od očiščene odpadne vode v procesu posedanja. V ta namen je usedalni bazen opremljen s talnim strgalom, ki usmerja aktivno blato proti koncu bazena, od koder nato prehaja v novo črpališče 2. V novem črpališču 2 sta vgrajeni dve črpalki. Centrifugalna črpalka je namenjena reciklu aktivnega blata v denitrifikacijski bazen, medtem ko je vijačna črpalka namenjena odstranjevanju odvečnega mulja od koder se ta mulj transportira na dehidracijo.

Obdelava blata:

V procesu biološkega čiščenja odpadne vode nastaja odvečno biološko blato. Ko raven blata v bazenih biološkega čiščenja preseže optimalno vrednost, je le to potrebno iz črpališča prečrpavati na dehidracijo, kjer se blato dehidrira. Dehidrirano blato se nato preko tračnega transporterja zbira v kontejner od koder ga upravljalec preda na nadaljnjo obdelavo.

V letu 2022 je bil izveden Zgoščevalnik odvečnega blata v katerem se izvede proces katerim se odvečno blato iz sekundarnega usedalnika zgosti, pri čemer se odvečna voda vrne na začetek čiščenja komunalne čistilne naprave. V sekundarnem usedalniku je namreč vsebnost suhe snov odvečnega blata 1-2%, medtem ko se v zgoščevalniku blato, gravitacijsko z dodajanjem polielektrolita, zgosti na 3-5%. Kar pomeni, da je v zgoščevalniku prostorninsko približno 2x manj odvečnega blata. Zgoščevalnik odvečnega blata služi tudi kot sprejemnik odvečnega blata iz manjših čistilnih naprav. Črpanje odvečnega blata iz usedalnika in dodajanje polielektrolita poteka avtomatsko. Zgoščevalnik ima v sredini strgalo, ki odvečno blato potiska proti sredini zgoščevalnika, kjer se nato s črpalkami črpa na dehidracijski stroj. V zgoščevalnik bo mogoče tudi prečrpati odvečno blato iz bližnjih čistilnih naprav. Kota dna zgoščevalnika je 327,21m kar je za 9 cm višje od kote stoletne vode Q100, ki je na tem območju 327,12m. Kota zgornjega roba zgoščevalnika je 332,31m. Zgoščevalnik je izdelan iz vodoneprepustnega betona. Debeline sten so 30 cm.
Zgoščevalnik je opremljen s strgalom mulja s pogonom in podestom ter pokrovom zgoščevalnika za preprečitev širjenja smradu. Zgoščevalnik je povezan na odsesovalni sistem, odpadni zrak iz zgoščevalnika je voden na kemični filter, kjer se izločijo neprijetne vonjave.

V letu 2022 je bil izveden novi dehidracijski objekt vključno z opremo. Dehidracija odvečnega blata se vrši preko stroja za dehidracijo, ki je nameščen v objektu dehidracije. Z vijačnimi črpalkami se iz zgoščevalnika prečrpava odvečno blato proti dehidratorju, pri čemer se dodaja polielektrolit. Na dehidracijskem stroju se voda iz odvečnega blata odvaja s čimer se v pogači veča delež suhe snovi in manjša delež vlage blata. Voda izteče gravitacijsko na vhodno črpališče, odvečno dehidrirano blato pa pada proti polžu za transport odvečnega blata, ki odvečno blata transportira v kontejner za odvečno blato. Prostornina odvečnega blata se zaradi odvajanja vode zmanjša za 5 do 6x glede na prostornino odvečnega blata v zgoščevalniku. Pričakovana suhost odvečnega blata je 22% suhe snovi. Pri prečrpavanju blata iz zgoščevalnika se uporabljajo posebne vijačne črpalke, saj je blato viskozno in kompaktno. Objekt dehidracije je lociran na zgornji strani obstoječe deponije blata in se na spodnji (južni) strani stika s to. Spodnja stran temeljne plošče je nad koto stoletnih vod in sicer na višini 327,2 m medtem ko je kota stoletnih vod na višini 327,12m. Višina zgornjega roba AB temeljne plošče je na višini 327,5 m. Objekt dehidracije ima enokapno streho, kjer naklon strehe pada proti bazenoma. Material strehe iz pločevine z 10 cm izolacijo (sendvič paneli). Neto tlorisna površina objekta je 10,3 m x 5,16 m = 53,1 m2. Stene so izvedene iz betona širine 30 cm in toplotno izolacijo 10 cm. V objektu dehidracije so poleg dehidratorja vgrajeni še kompresor, dozirna postaja polielektrolita s pripadajočimi dozirnimi črpalkami, vijačne črpalke in umivalnik. Izveden je dehidrator na osnovi centrifugalne sile proizvajalca Alfalaval. Postaja za pripravo polielektrolita je namenjena pripravi raztopine polielektrolita za optimalno odvodnjavanje odvečnega blata v zgoščevalniku in pri dehidraciji odvečnega blata na dehidracijskem stroju. Suh polielektrolit se vsuje v podajalno komoro, nato pa se tekoči polielektrolit avtomatsko postopam pripravljala v raztopino. Tekoči polielektrolit se nato avtomatsko dodaja v proces dehidracije odvečnega blata z dozirno črpalko. Postaja za pripravo polielektrolita je sestavljena iz treh komor. V prvi komori poteka redčenje, v naslednji je mešanje, v zadnji pa staranje. Naprava je opremljena s skladiščnim lijakom, merilcem nivoja, prelivom in izpustom. Postaji za pripravo polielektrolita sta prigrajeni dve dozirni črpalki za doziranje raztopine polimera s pripadajočimi merilniki pretoka. Po dehidraciji odvečni mulj (pogača) gravitacijsko pada v horizontalni vijačni transporter, preko katerega se nato pogača transportira v pomični transporter, kateri transportira dehidrirano blato v kontejner za odvečno blato. Izveden je prostor za dva kontejnerja, pod nadstrešnico zunaj objekta dehidracije. S premičnim transporterjem je možno polniti dva kontejnerja za odvečno blato. Premik transporterja se vrši ročno. Ko je kontejner poln se odvečno blato v skladu z zakonodajo RS odpelje pooblaščenemu prejemniku. Filter zraka je kemično-fizikalni filter, ki nevtralizira kontaminante in smrad v zraku. Namenjen je obdelavi molekul, ki povzročajo smrad. Te s pomočjo aktivnih filtrirnih mas v filtru oksidirajo in se nevtralizirajo. Filtri delujejo tudi v oteženih razmerah in problema smradu ne le prenašajo v kasnejšo fazo čiščenja, ampak ga dokončno odpravijo. Ostanek so le anorganske soli in izrabljena filtrirna masa, ki pa jo uvrščamo med posebne netoksične in neškodljive odpadke. Rezultat je čist zrak brez neprijetnega smradu. Primerno dimenzionirani filter zagotavlja več kot 98 odstotno učinkovitost filtriranja kontaminantov v zraku. Z ventilatorjem se odstrani kontaminiran zrak iz prostora, pri čemer se prostor napolni z svežim zrakom iz zunanjosti. Kontaminiran zrak se nato prečisti na filtru in v okolico se tako ne spušča le prečiščen zrak, brez neprijetnih vonjav. Polnilo v filtru se menja glede na obremenitev na 2-3 leta.

ČN LJUBNO

Čistilna naprava Ljubno je bila obnovljena in prevzeta v sredini letu 2019. Čistilna naprava ima po izvedeni rekonstrukciji kapaciteto 1100 PE. ČN ima pridobljeno gradbeno dovoljenje za eventualno povečanje zmogljivosti na 1600 PE (II faza).

Čiščenje komunalne odpadne vode s področja občine Ljubno poteka v sekvenčni biološki čistilni napravi z mehanskim predčiščenjem z grabljami vgrajenimi v črpališču. ČN deluje avtomatsko, delo vzdrževalca pa je omejeno le na periodične preglede in manjša vzdrževalna dela. Vgrajena je sekvenčna biološka čistilna naprava s suspenzijo aktivnega biološkega blata in z aerobno stabilizacijo blata. Prednost takšne ČN je v tem, da omogoča natančno vodenje procesa čiščenja in poleg zelo učinkovitega čiščenja celotnega dušika tudi učinkovito biološko čiščenje celotnega fosforja. S spremembo obratovalnega režima (dolžina cikla, količino aktivnega blata in intenzivnostjo prezračevanja) se na enostaven način optimizira delovanje biološke stopnje glede na spremenjene razmere vtoka odpadne vode v ČN. Naprava dosega v primerjavi s klasičnimi pretočnimi napravami tudi nekoliko boljše učinke čiščenje dušikovih spojin, v obratovanju je zanesljiva, upravljanje z njo je enostavno. Na območje ČN priteče komunalna odpadna voda po obstoječi cevi – BC DN 300 (ID kanalizacijskega sistema 10120). V peskolov (hkrati maščobnik), ki služi za zaščito grabelj pred mehanskimi poškodbami in odteka naprej v črpališče v katerem so nameščene fine grablje za odstranjevanje trdih mehanskih delcev iz odpadne vode. Spodnji del grabelj sestavlja sito s 3 mm perforacijo. Trdni odpadki se zadržijo na situ in se transportirajo v tipski kontejner. Iz črpališča se odpadna voda po tlačnem vodu prečrpava v zadrževalni bazen. Na tlačnem vodu je vgrajen merilnik pretoka medija. V črpališču se nahajata tudi sonda za merjenje PH vrednosti in sonda za merjenje prevodnosti.
Volumen zadrževalnega bazena zagotavlja uravnavanje dotoka pri morebitnih konicah dotoka. V zadrževalnem bazenu se poleg surove odpadne vode zbira tudi voda odcejena iz zalogovnikov blata. Iz zadrževalnega bazena se odpadna voda črpa v biološki del (SBR reaktor). V SBR reaktorju se v fazi prezračevanja dovaja zrak preko prezračevalnega sistema, ki ga sestavlja puhalo, dovodni cevovod in komplet prezračeval. Fazi prezračevanja sledi faza usedanja, ko se aktivno blato loči od očiščene
vode in useda na dno. Fazi usedanja sledi faza iztoka očiščene vode iz naprave preko iztočnega jaška po odtočnem kanalu v bližnji kanal, naravni odvodnik.
Za izredne razmere sta izvedena dva obvodnika (by-pass), prvi obvod je iz zadrževalnega bazena, kjer se preliva mehansko očiščena voda (pri dotoku na MKČN do 10 l/s), drugi obvodnik pa je v peskolovu, ker se preliva še neočiščena voda (pri dotoka na MKČN nad 10 l/s). Višek aktivnega blata iz biološke stopnje se skladišči v zalogovniku aktivnega blata, ki je povezan z zadrževalnim bazenom tako, da se blatenica z vrha zalogovnika blata vrača v zadrževalni bazen. Ko je zalogovnik blata poln, se blato izčrpa in odpelje na nadaljnjo obdelavo na ČN Mozirje. Zalogovnik je opremljen z univerzalnim priključkom za priključitev vozila za izčrpanje blata. Očiščena voda iz SBR reaktorja preko preliva steče v jašek za odvzem vzorcev. Od tod pa naprej pa teče do jaška na obstoječem kanalu, ki vodi na že urejeno iztočno mesto v brežini reke Savinje.

ČN LUČE

V letu 2020 je bila obnovljena in prevzeta čistilna naprava Luče. Kapaciteta čistilne naprave je 600 PE.

Čiščenje komunalne odpadne vode s področja občine Luče poteka z dotokom v primarni usedalnik, kjer se zaradi usedanja delcev izloči do 30% obremenitve. V primarnem usedalniku so nameščene predelne stene, ki preprečujejo plavajočim snovem vtok v biološko stopnjo. Med obdobjem zmanjšanega pretoka, se del odpadne vode prečrpa v biološko stopnjo preko zračne natege. To je doseženo s sistemom dovodnega zraka. Ta operacija zniža raven v primarnem tanku med obdobji zmanjšanega pretoka in tako omogoča dodatni volumen v primarnem usedalniku za čas povečanega pretoka. Sistem natege deluje na on/off principu pod avtomatskim ali ročnim načinom. Odpadna voda razbremenjena delcev (delno čiščena voda) gravitacijsko doteka v aerobno biološko stopnjo (SAF sistem), kjer se nahajajo nosilni elementi. SAF filter je razdeljen v več zaporedno vezanih sekcij v katerih so nasuti plastični nosilni elementi. Na nosilnih elementih se pritrdijo mikroorganizmi kot biofilm, ki so sposobni pod aerobnimi pogoji razgraditi odpadno vodo do zahtevane čistosti. Pri tem kot stranski produkt nastaja ogljikov dioksid, nitratni dušik, voda in novi mikroorganizmi, ki se kot višek biomase odluščijo in izločijo iz biološke stopnje. Zrak se vpihuje v vsako sekcijo ločeno preko talnih difuzorjev. Vsak difuzor je možno odstraniti v času vzdrževanja, ne da bi morali pri tem čistilno napravo izklopiti. Odpadna voda se vedno preliva v posamezen del od dna proti vrhu s tokom zraka. S tem načinom (semi čepast tok) dosežemo maksimalni kontaktni čas med odpadno vodo in mikroorganizmi, kar se odraža v visokih hitrostih razgradnje. Čistilna naprava ima za namen vpihovanja zraka dva puhala. Eno delujoče puhalo in eno puhalo v pripravljenosti. Po končanem biološkem čiščenju se odpadna voda skupaj z odluščeno biomaso prelije v naknadni konični usedalnik, kjer se biomasa usede na dno. Usedalnik je opremljen z zračno natego, ki neprestano črpa usedlo blato v primarni usedalnik, kjer se ponovno usede skupaj s primarnim blatom. Bistri iztok pa izteka gravitacijsko v iztočno cev ter v Savinjo.